ŠKOFLJICA:
Škofljica je naselje in občinsko središče ob cesti Ljubljana–Kočevje in progi Ljubljana–Grosuplje–Metlika ter leži na skrajnem jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja. V sedanji škofljiški občinski stavbi je bila nekoč osnovna šola, ki so jo po drugi svetovni vojni zgradili prostovoljci. Šoli je bila kasneje prizidana telovadnica, ki je danes kulturna dvorana. Župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda je bila zgrajena leta 1986 po načrtih arhitekta Franca Kvaternika.
Ob ustanovitvi Občine Škofljica je bilo treba izbrati simbola občine – grb in zastavo. Ker občino najbolj opredeljuje enkratna pokrajina barja ter njegova vloga v razvoju poselitve, gospodarskih panog in načina življenja, se je občinski svet odločil za podobo velikega škurha.
Ob 20. obletnici občine je Oldtimer klub Škofljica v parku postavil skulpturo velikega škurha. S tem se je zahvalil občini za pomoč pri organizaciji odmevnih škofljiških starodobniških srečanj.
Osnovna šola Škofljica je skupaj s podružnicama v Želimljah in na Lavrici edina vzgojno-izobraževalna ustanova v Občini Škofljica, ki izvaja osnovnošolski program, in spada po številu otrok med največje v Sloveniji. V Želimljah ima občina tudi gimnazijo Želimlje.
Dom starejših Škofljica se nahaja v naselju Škofljica, na desnem bregu potoka Škofeljščica.
Vrtec Škofljica je razdeljen v pet enot (Bisernik, Cekinček, Citronček, Pisanček, Škratec). Poimenovanje enot je po vrstah metulja.
Poslovno-obrtna cona (POC) Škofljica je večje zaokroženo območje, zasnovano z namenom razvijanja sodobnega podjetniškega okolja. Skupna bruto površina zemljišč obsega 302.211 m2, od tega je površina gradbenih parcel 204.159 m2. Površina javne infrastrukture v coni obsega 58.247 m2.
LANIŠČE:
Lanišče je naselje nad severovzhodnim zatokom Ljubljanskega barja in na južnem pobočju hriba, za katerim se dviga Molnik (582 m). Pod naseljem teče železnica Ljubljana–Grosuplje. Središče vasi je starodavna gotska stavba, Cerkev svete Uršule, znana po poznogotskih freskah. Ena izmed njih je tudi najstarejša freska z motivom slovenske pokrajine. Kulinarični izdelki iz lanu izhajajo iz tega kraja, pod vznožjem Lisičja.
LISIČJE:
Dvorec Lisičje stoji na severnem delu občine, dobrih 10 km iz Ljubljane.
V dvorcu je bil nekaj časa tudi državni arhiv. Oprema in pohištvo dvorca sta se sicer v celoti porazgubila, vendar je leta 2006 Občina Škofljica odkupila dvorec od države in pričela z načrtno obnovo. Dvorec Lisičje spet pridobiva nekdanjo podobo, v njem se odvijajo različne kulturne prireditve, v zadnjem času pa tudi poroke.
ZALOG:
V Zalogu pri Škofljici se je leta 1785 rodil Janez Nepomuk Primic, profesor in pobudnik ustanovitve stolice slovenskega jezika na graškem liceju, ustanovitelj slovenskega jezikovno literarnega društva z narodnopreporodnimi cilji in pisec številnih del.
GLINK, GUMIŠČE:
Rusova kapelica (včasih imenovana tudi Francoska kapelica) nad Glinkom je bila postavljena v prvi polovici 19. stoletja v spomin na bitko med avstrijsko in francosko vojsko, ki se je odvijala 12. septembra 1813 nad Šmarjem, Gumniščem in Škofljico.
PLEŠE:
Po nekaterih domnevah naj bi na širšem območju Pleš kopali rudo že v železni in rimski dobi, o rudarjenju na začetku 18. stoletja pa priča najdena kovinska plošča z letnico 1729, ki je danes shranjena v Narodnem muzeju Slovenije. V bližini je kamnolom z jezerom.
ORLE:
Drugo ime za Orle (nekdaj Orlje) je Češnjevo naselje, saj je tu doma najboljše češnjevo žganje v Sloveniji.
Zaradi svoje lege med Mazovnikom in Molnikom ter blizu prestolnice so Orle priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled tako na severovzhodni del Ljubljane kot na Barje. Orle so priljubljene ne samo zaradi svoje lege, ampak tudi zaradi Gostilnica Orle in Ranča Okorn Orle. Nasproti gasilnega doma Orle se nahaja ograjeno igrišče za preživljanje športne aktivnosti in rekreacijo otrok.
LAVRICA, SELA, SREDNJA VAS, DALJNA VAS:
Nekoč so sedanjo Lavrico sestavljali štirje zaselki oziroma vasi: Sela, Srednja vas in Daljna vas; na drugi strani Dolenjske ceste, na Barju, pa še zaselek Babna Gorica. Življenje kraja in njegov razvoj je dodobra zaznamovala gradnja dvorazredne osnovne šole (sedaj stara šola), gasilskega doma Lavrica in Kulturnega doma Lavrica. Na Lavrici zdaj stojijo nova stanovanjska naselja, v katerega se je priselilo precej mladih družin. Zato je bila zgrajena tudi moderna podružnična osnovna šola z novo telovadnico v prizidku. Za prenočišča so na voljo Agoda The Art House.
GUMIŠČE:
V času furmanstva je imelo Gumnišče zelo pomembno prometno vlogo, saj je skozi vas potekala glavna prometnica Ljubljana–Kočevje.
GORENJE BLATO:
Gorenje Blato je bilo prvič omenjeno leta 1267, in sicer z imenom »vila Mos« (moss pomeni mah, kar je starejši izraz za barje).
PIJAVA GORICA:
Pijava Gorica je gručasta vas, ki je oddaljena 14 km od Ljubljane in leži ob cesti Ljubljana–Kočevje. Vas je tudi izhodišče za Pijavško barjansko pot. Eden izmed pomembnejših objektov kulturne dediščine v Pijavi Gorici je skedenj, ki je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja. Pijava Gorica je najbolj znana po Gostilni Čot, ki sprejema goste že več kot 100 let. Domača specialiteta gostilne so žlikrofi. Nahaja se tudi kulturna dvorana t.i. “Skedenj, kjer se odvijajo dogodki in prireditve.
SMRJANE:
Smrjene so vas na robu rodovitnih polj. Kot sporoča ime, so Smrjene zelo mirno območje, zaradi česar se je v zadnjem času sem priselilo mnogo novih prebivalcev. Zdravček, izvir pitne vode, so vaščani Smrjen že od nekdaj uporabljali za potrebe gospodinjstev. Gospodinje so nosile vodo v vas, oddaljeno 1 km, v škafih na glavi. Živini je bilo za napajanje namenjeno veliko hrastovo korito, v neposredni bližini pa so bili položeni trije veliki gladki kamni za pranje perila. Pozimi izvir zamrzne, poleti pa se pretok zmanjša, vendar nikoli ne presahne. V naselju Brezje je postavljen spomenik talcem, ob katerem se vsako leto na občinski praznik zberejo člani ZZB NOB Škofljica. Prireditev poteka pod šotorom, ki ga postavi Janez Piškur, kulturni program pa pripravijo učenci Osnovne šole Škofljica in ženski pevski zbor Laniške predice. Na prireditvi se tradicionalno streže golaž, ki ga skuhajo v Gostilni Čot. Tudi Smrjane ima svoj športni park, kjer je moč rekreativno porabljati svoj prosti čas.
GRADIŠČE:
Staro vaško jedro Gradišča nad Pijavo Gorico leži na južnem podnožju hriba Brzek. Samo naselje se je v zadnjih dvajsetih letih precej razširilo. Nahaja se tudi cerkev sv. Primoža in Felicijana, kakor tudi dom krajanov Gradišče.
VRH NAD ŽELIMLJAMI:
Vrh nad Želimljami je najvišje ležeča vas v Občini Škofljica. Nahaja se v hribovitem južnem zaledju barja, struktura zemljišča in favna pa sta tipično dinarskokraški. Vas zaradi svoje specifične nadmorske višine (580 m) nima razgleda samo na Ljubljansko barje, temveč tudi na širše dolenjsko področje. Nahaja se tudi cerkev sv. Petra.
ŽELIMLJE:
Naselje Želimlje leži pod Kureščkom v središču stranske doline Ljubljanskega barja. V obdobju 1902–1908 je v želimeljskem župnišču prebival duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. Bil je pobudnik izgradnje nove šole. Pred več kot 50 leti so salezijanci v Želimljah postavili šolo, ki se je leta 1991 preoblikovala v Gimnazijo Želimlje. Ob njej stoji Dom Janeza Boska (dijaški dom), v Majcnovem domu pa že vrsto let organizirajo programe za mlade. Vse tri enote so povezane v Zavod sv. Frančiška Saleškega.
KLADA:
Klada je gručasta vas na severnem pobočju hriba Sveta Marjeta (653 m), severozahodu Turjaške pokrajine in jugovzhodno od Iga. Blizu vasi tečeta potoka Zadačnica in Draščica. V bližini vasi so arheologi že sredi 19. stoletja odkrili gomilno grobišče iz halštatskega obdobja, ki naj bi pripadalo naselbini na Golem, ob njem pa tudi antično grobišče in rimsko cesto.